Phishing prevare ostajajo ena izmed največjih groženj za varnost uporabnikov spleta. Taktike prevar se stalno izpopolnjujejo in iščejo nove načine, kako bi lahko izkoristili naivnost in nepazljivost ljudi. Kateri izmed načinov phishinga so najpogostejši in kako se lahko zavarujemo pred njimi?
Najpogostejše phishing prevare:
Kripto prevare: S porastom popularnosti kriptovalut, so se phishing napadi prilagodili temu trendu. Napadalci ustvarjajo lažne platforme za trgovanje s kriptovalutami, ki zahtevajo od uporabnikov, da delijo ključe svojih kriptodenarnic ali pa vložijo sredstva v »fake« projekte.
Sporočila z lažnimi obvestili o nepričakovanih pošiljkah: V obdobju, ko je spletno nakupovanje še posebej pogosto (Black Friday!) vam napadalci lahko pošljejo e-poštno sporočilo, ki izgleda kot obvestilo za sledenje pošiljk od katere od priznanih dostavnih služb. Ta sporočila vodijo do phishing strani, ki zahtevajo vnos osebnih podatkov ali plačilnih informacij, največkrat pod pretvezo dodatnih stroškov za dostavo.
Lažna obvestila o neavtoriziranih prijavah: Uporabniki prejmejo obvestila, ki trdijo, da so zaznali sumljivo dejavnost na njihovem računu ali da je prišlo do neavtorizirane prijave. Ti napadi pogosto zahtevajo, da uporabniki "takoj" potrdijo svojo identiteto, s čimer jih napotijo na ponarejene strani za prijavo.
Lažna opozorila o kršitvi varnosti podatkov: Napadalci pošljejo e-poštno sporočilo, v katerem trdijo, da je prišlo do varnostnega incidenta pri katerem od ponudniku spletnih storitev, v incidentu pa naj bi bili razkriti osebni podatki uporabnikov. Ta sporočila pogosto zahtevajo, da uporabniki "preverijo" svoje podatke na lažni spletni strani, ki izgleda kot uradna stran podjetja, v resnici pa je namenjena kraji identitete.
Lažne nagradne igre ali ankete: Uporabniki prejmejo obvestilo, da so bili izbrani kot zmagovalci velike nagrade ali pa so povabljeni k sodelovanju v anketi, ki obljublja visoke nagrade. Za "prevzem" nagrade ali sodelovanje v anketi so navadno naprošeni, da vnesejo osebne podatke ali podatke o plačilnih karticah – seveda na phishing straneh.
Phishing preko SMS sporočil ali družbenih omrežij: Ta metoda znana kot smishing ali phishing preko družbenih omrežij vključuje pošiljanje lažnih sporočil preko SMS, WhatsApp, Facebook, Instagram in drugih družbenih platform. Sporočila navadno vsebujejo povezave do lažnih spletnih strani, ki zahtevajo vnos uporabniških podatkov ali pa uporabnike povabijo k prenosu zlonamerne aplikacije.
Lažne ponudbe za delo od doma: S povečanjem dela na daljavo se pojavljajo phishing napadi, ki izkoriščajo iskalce zaposlitve z obljubami o dobro plačanih delovnih mestih »od doma«. Ti napadi zahtevajo, da kandidati "plačajo za potrebno usposabljanje" ali vnesejo občutljive informacije za "zaposlitveni postopek" na spletnih straneh, ki so dejansko namenjene kraji identitete.
Kako se zaščititi pred phishing napadi:
Preverjanje URL naslovov: Preden vnesete kakršnekoli osebne podatke, vedno preverite URL v naslovni vrstici brskalnika. Phishing strani pogosto uporabljajo URL-je, ki so videti zelo podobni pravim, vendar vsebujejo majhne napake ali dodatne znake.
Ne klikajte na povezave ali priponke: Če prejmete e-pošto ali sporočilo, ki se zdi sumljivo, ne klikajte na povezave in ne odpirajte priponk, dokler ne potrdite avtentičnosti sporočila.
Dvostopenjska avtentikacija: Ta metoda dodaja varnostno plast vašim računom in oteži dostop tudi če so vaši prijavni podatki ukradeni. Aktivirajte večstopenjsko avtentikacijo na vseh platformah, ki to možnost ponujajo.
Uporabite napredno varnostno programsko opremo: Varnostne rešitve, kot so napredni antivirusni programi, so zasnovane za zaznavanje in blokiranje sumljivih dejavnosti in nevarnih povezav.
Izobraževanje in stalno učenje: Phishing taktike se neprestano spreminjajo, zato je pomembno, da ste vedno na tekočem z najnovejšimi varnostnimi grožnjami in načini zaščite.
Lažno predstavljanje (Spoofing)
Lažno predstavljanje ali "spoofing" je tehnika, pri kateri napadalci ustvarjajo zavajajoče komunikacije (e-pošta, spletna stran, klic), ki se zdijo legitimne. Ta taktika je namenjena zavajanju žrtev do te mere, da razkrijejo osebne informacije ali pa izvedejo neželene akcije, kot je prenos zlonamerne programske opreme. Spoofing se lahko izvaja preko različnih medijev, vključno z e-pošto, telefonskimi klici, spletnimi stranmi ali celo SMS sporočili.
Vrste spoofinga:
E-poštni spoofing: Pri tej obliki spoofinga napadalci pošiljajo e-poštna sporočila, ki delujejo zelo avtentično in se zdi, kot da prihajajo od zanesljivih virov, kot so na primer banke, pravne ustanove ali znana podjetja. Ta e-poštna sporočila pogosto vsebujejo logotipe in druge grafične elemente, ki so videti zelo zaupanja vredni.
URL spoofing: Ta taktika vključuje ustvarjanje lažnih spletnih strani, ki posnemajo pristne spletne strani. URL naslov teh strani je pogosto le rahlo spremenjen, da zavede žrtve. Na primer, uporaba domene "bankaofamerika.com" namesto "bankofamerica.com".
Telefonski spoofing: Napadalci lahko spremenijo ID klicatelja, zaradi tega se lahko zdi, da klic prihaja iz zaupanja vredne organizacije ali celo vladne agencije.
IP spoofing: Pri tej metodi napadalci ustvarjajo IP pakete s ponarejenim naslovom pošiljatelja, da prikrijejo svojo pravo lokacijo. To se pogosto uporablja pri napadih DDoS (Distributed Denial of Service), kjer so zlonamerne zahteve poslane z več ponarejenih naslovov, da preplavijo in onemogočijo ciljni sistem.
Kako se zaščititi pred spoofingom:
Pozorno preverite pošiljatelje in URL-je: Vedno preverite e-poštni naslov in URL, preden kliknete na povezavo ali odgovorite na e-pošto. Poiščite nenavadne ali nepričakovane razlike.
Ne zaupajte identiteti klicatelja: Ne zaupajte slepo informacijam, ki se prikažejo kot ID klicatelja na telefonu.
Uporabljajte varnostne rešitve: Namestite in redno posodabljajte varnostno programsko opremo, ki lahko pomaga odkriti in blokirati sumljive dejavnosti, kot so zlonamerne spletne strani in e-poštna sporočila.
Bodite previdni pri deljenju osebnih podatkov: Nikoli ne delite osebnih ali finančnih informacij preko telefona ali interneta, razen če ste popolnoma prepričani v identiteto prejemnika.
Torej, nikoli ne delite osebnih informacij in informacij o bančnih in kreditnih karticah preko telefona ali interneta, razen če ste popolnoma prepričani v identiteto prejemnika teh informacij.
Vsekakor pa še vedno velja zlato pravilo – uporabljajte in redno posodabljajte varnostno programsko opremo.
Če niste prepričani o tem, katere rešitve uporabiti za povišanje kibernetske varnosti, smo vam seveda na razpolago za klepet.