Slovensko gospodarstvo predstavlja živahno mrežo podjetij, kjer se družinski obrati srečujejo z visokotehnološkimi laboratoriji in mednarodnimi korporacijami. Ne glede na velikost podjetja pa vsi dihamo isti digitalni zrak, prepreden s podatki, povezavami in informacijami, ki krožijo skozi nešteto naprav. V 2025 kibernetska varnost ni več toliko potisnjena v kot IT pisarne in je bolj živa ter prepredena skozi celotne organizacije.
Podatki strokovnih poročil ENISA, Europola in SI-CERT kažejo, da so grožnje prefinjene, avtomatizirane, pogosto so kot tihi vsiljivci, ki se infiltrirajo v sisteme brez nekih očitnih simptomov. Podjetjem posledično ne grozi en napad, temveč celoten orkester napadov, ki se lahko odvijajo istočasno.
Katere so najpomembnejše grožnje, ki so na nek način oblikovale kibernetsko realnost v Sloveniji v 2025?
Generativni phishing in hiperpersonalizirani socialni napadi
Če je bil phishing nekoč oblika grobo ponarejenih vabil v past, je danes bolj podoben natančno uprizorjeni imitaciji. Napadalci uporabljajo orodja umetne inteligence, ki preučijo javno dostopne informacije o podjetju, zaposlenih, partnerjih in procesih. Rezultat je komunikacija, ki deluje skoraj (že preveč?) domače.
V Sloveniji so v porastu napadi, kjer se napadalci izdajajo za direktorje podjetij, računovodske servise ali celo za zunanje IT partnerje. Podjetja pogosto poročajo, da je bil jezik sporočila tako naraven, da ga je bilo možno prepoznati le po subtilnih tehničnih znakih.
Kako se zaščititi?
- obvezna večstopenjska avtentikacija za vse uporabnike, tudi zunanje
- protokoli za potrjevanje izrednih zahtevkov (npr. sprememb TRR številk)
- polletne simulacije phishing kampanj prilagojene slovenskemu jeziku
- uvedba procesov »zero-trust komunikacije« za kritične interne kanale
- orodja, ki z analizo jezika ali strukture zaznajo razlike od tipičnega sloga zaposlenih
Napadi postajajo tako dobri, da ne moremo pričakovati, da jih človek prepozna intuitivno. Podjetje mora ustvariti okolje, kjer je preverjanje identitete del vsakdanje higiene.
Napadi na dobavno verigo programske opreme
Slovenska podjetja pogosto uporabljajo programsko opremo svetovnih korporacij in zunanje storitve, kar pomeni, da so v resnici del velike digitalne verige. Napadalcem ni treba neposredno napasti slovenskega podjetja. Napadejo lahko razvijalca programske opreme, ki jo uporablja na stotine podjetij po Evropi.
Primeri iz zadnjih let (SolarWinds, 3CX) jasno kažejo, da lahko ena okužena posodobitev razpre vrata v tisoče sistemov.
Pred grožnjami se lahko zaščitimo z rednim preverjanjem digitalnih podpisov, skrbnim ločevanjem sistemov, spremljanjem anomalij po updateih, …
Ransomware 3.0 – večplastno izsiljevanje in napadi na ugled
Ransomware je v Sloveniji poleg phishinga že več let najbolj razširjena grožnja. V 2025 se je kreirala nekakšna spirala nove generacije. Napadalci ne ciljajo več samo na podatke, ampak tudi na ugled, operativno stabilnost in poslovno kontinuiteto.
Napadalci so v 2025 najbolj pogosto kopirali podatke in jih šifrirali. Poskušali so tudi z napadi na varnostne kopije.
Tipična tarča so bili: proizvodni sektor, logistika, zdravstvo, energetika in javna uprava, izjeme niso bila niti mala podjetja.
Kako se lahko zaščitimo pred tovrstnimi grožnjami?
- varnostne kopije po pravilu 3-2-1-1 (ena kopija offline in ena neprepisljiva)
- segmentacija omrežja, da okužba ne potuje neovirano
- EDR/XDR rešitve za zgodnje prepoznavanje sumljivega vedenja
- redni varnostni pregledi in penetracijski testi
- jasen krizni načrt z določenimi vlogami, postopki in časi odziva
Napadi na IoT in OT: napadalci iščejo naprave, ki so ostale v senci
Slovenska industrija postaja vse bolj digitalizirana, hitrost uvajanja novih rešitev pa pogosto presega hitrost varnostnih nadgradenj. Napadalci so v 2025 najbolj pogosto ciljali pametne kamere, senzorje v proizvodnjah, SCADA sisteme, PLC krmilnike, HVAC sisteme in sisteme za pamno zaklepanje oz. stavbne sisteme.
V praksi se je največkrat ugotovilo, da so ti elementi pogosto slabo zaščiteni, včasih celo s tovarniškimi gesli, ki jih nihče ne zamenja. Tako se ustvarijo stranska vrata, skozi katera napadalec nemoteno vstopi.
Za zaščito pred temi grožnjami bi bilo smiselno pridobiti popoln inventar IoT/OT naprav in njihovih verzij, ustvariti ločeno omrežje za industrijske sisteme, omejiti komunikacijske poti naprav in redno spremljati celotno omrežje s specializiranimi IDS sistemi.
Zloraba identitet z uporabo AI in avtomatiziranih orodij
Identitete zaposlenih postajajo najbolj cenjena valuta. Napadalci uporabljajo AI, ki preučuje prijavne vzorce, ugiba gesla, zazna neaktivne račune in preizkuša ranljivosti na identitetnih sistemih podjetij. Slovenska podjetja (pa seveda tudi globalno gledano) so vse bolj odvisna od oblačnih storitev, kar pomeni, da bi uspešen napad na račun posameznika lahko razpl celotno digitalno okolje podjetja.
Kako se zaščititi?
- Implementacija PAM rešitev
- prilagodljiva avtentikacija, ki se odziva na tveganje (geolokacija, ura, naprava)
- ločevanje skrbniških računov in redni pregledi vseh pravic
- sprotno izklapljanje neaktivnih računov
- varnostno utrjevanje identitetnih platform (Azure AD, Okta, AD DS)
Podjetja imajo v praksi kar dobro zaščitene strežnike. Je pa res, da je identiteta tisti ključ, ki napadalcu odpre skoraj vse.
NOVO POGLAVJE: Regulativa 2025 – NIS2, CRA in vpliv na slovenska podjetja
Leto 2025 je odprlo tudi novo poglavje na področju kibernetske varnosti in digitalne odgovornosti. Regulativi NIS2 in CRA ter novi Zakon o informacijski varnosti prinašajo strožje zahteve glede upravljanja tveganj, varnosti dobavnih verig in jasnejše odgovornosti organizacij ter ponudnikov digitalnih rešitev. Za slovenska podjetja to seveda poleg nekaterih dodatnih obveznosti prinaša tudi priložnost za večjo odpornost, višjo raven zaupanja in konkurenčno prednost na trgu.
Kibernetska varnost kot nova poslovna disciplina
Kibernetska varnost že dosti časa ne predstavlja zgolj lepo implementiranega požarnega zidu in antivirusne zaščite. Tu soprocesi, ljudje, tehnologija in odgovornost, ki skupaj ustvarjajo ritem stabilnega poslovanja.
Podjetja, ki bodo jasno opredelila varnostne procese, investirala v izobraževanje zaposlenih, posodabljala infrastrukturo in izvajala redne varnostne preglede, bodo pripravljena tudi na najbolj nepričakovane tsunamije digitalnega sveta.